Keratokonus je degenerativna nevnetna očesna bolezen, za katero je značilno bočenje in tanjšanje roženice v obliki stožca (konusa).

 

 rozenica
       Normalna roženica         Roženica s keratokonusom

Tipično se pojavi v prvih dveh desetletjih življenja in lahko močno vpliva na vidno ostrino. Pogostost keratokonusa v populaciji je ocenjena na 1/500 do 1/2000 ljudi. 

Bolezen se pogosteje pojavlja pri bolnikih z Downovim sindromom, bolnikih nagnjenih alergijam in atopiji, ter pri določenih rasnih skupinah. Nekatere študije kot pomemben dejavnik tveganja za razvoj in napredovanje bolezni omenjajo tudi mencanje oči.

Jasnega vzroka bolezni še ne poznamo. Najverjetneje, v določenih pogojih, trenutno še neznan mehanizem sproži procese v roženici, ki povzročajo razgradnjo molekul odgovornih za biomehansko stabilnost, trdnost in obliko roženice.

 

Znaki in simptomi

KeratokonusBolniki opazijo postopno slabšanje vidne ostrine, bleščanje, bolj izrazite, deformirane sije okoli virov svetlobe. Oko pogosto srbi. Tipično je eno oko bolj prizadeto kot drugo (asimetrija).

Zaradi nepravilne oblike roženice se pojavi nepravilni (iregularni) astigmatizem. Žarki se tako pri prehodu skozi roženico razpršijo (ne padejo v žarišče). Slika postane neostra. 

Roženica lahko na začetku bolezni tudi pod mikroskopom zgleda popolnoma normalno. Kasneje, ko bolezen napreduje, se opazijo črtaste zgostitve v roženici (Vogtove strije) in bolj izrazita (pogosteje kot pri zdravi populaciji) postane mreža roženičnih živcev. Z napredovanjem bočenja roženice se tudi klinično opazi stožčasta oblika roženice (pri pogledu navzdol-Munsonov znak) in nežno rjavkasto obarvanje roženice okoli konusa. Pri napredovalem keratokonusu opazimo brazgotine v roženici.

 

Odkrivanje bolezni

PentacamZačetne stopnje bolezni je z običajnim očesnim pregledom zelo težko odkriti. Na keratokonus posumimo:

- kadar je vidna ostrina tudi z očali slabša od pričakovane,
- kadar meritev oblike roženice (keratometrija) odstopa od normale
- in so prisotni simptomi značilni za to bolezen.
 

Včasih pa tudi na podlagi teh meritev ne uspemo potrditi ali odkriti začetnih stopenj bolezni. Za natančnejšo diagnostiko oblike roženice ali odkrivanje začetnih oblik keratokonusa in spremljanje bolezni danes uporabljamo aparature, ki s pomočjo odsevov z roženice (topografija) ali analize posnetkov roženice (tomografija, npr. Pentacam) omogočajo natančen pogled na obliko, debelino in ukrivljenost roženice.

 

Povezave: Terapija keratokonusa, Cross-linking roženice CXL