Kontaktne leče. Na začetku bolezni lahko vidno ostrino še dovolj uspešno izboljšamo z očali ali mehkimi kontaktnimi lečami. Kasneje pa so zaradi bolj nepravilne oblike roženice za izboljšanje vidne ostrine dovolj učinkovite le (pol)trde kontaktne leče. Na voljo je več oblik, velikosti  in materialov poltrdih kontaktnih leč (tudi skleralne, mini skleralne, hibridne leče). Tako se lahko čim bolje prilagodimo posameznemu očesu, dosežemo dobro vidno ostrino in primerno udobje. Predpis takih kontaktnih leč je zahteven. Pri začetku nošnje takih kontaktnih leč je potrebna velika mera vztrajnosti.  

Presaditev roženice. Ko s kontaktnimi lečami zaradi brazgotin, ki se pojavijo tekom bolezni, ali izrazito nepravilne oblike roženice vidne ostrine tudi s poltrdimi kontaktnimi lečami ne uspemo več dovolj izboljšati, je potrebno opraviti presaditev roženice. Ocenjuje se, da približno 20 % bolnikov s keratokonusom potrebuje presaditev roženice.

Roženični cross-linking. Gre za minimalno invaziven poseg, kjer z vitaminom B2 (riboflavinom) in UV svetlobo  v roženici sprožimo procese, ki povzročajo nastanek novih trdnih povezav med molekulami v oslabljeni roženici. Tako postane roženica v večini primerov mehansko , verjetno tudi biokemično bolj odporna. Pogosto se spremenijo tudi specifični parametri roženice, ki opisujejo njeno obliko. Namen takega zdravljenja je upočasniti ali ustaviti napredovanje bolezni in preprečiti potrebo po presaditvi roženice.  

Cross-linking roženice PLUS. Z leti kliničnih izkušenj smo dokazali, da lahko s cross-linkingom oslabljeno roženico tudi dolgoročno učvrstimo in stabiliziramo. Iz želje po čim bolj varnem izboljšanju vidne ostrine bolnikov s keratokonusom so se v kombinaciji s cross-linkingom razvile še druge kirurške metode. Vse metode omogočajo omejeno izboljšanje vidne ostrine, ne pa tudi odpravo dioptrije in življenje brez očal ali kontaktnih leč. Rezultati so v veliki meri nepredvidljivi, pri nekaterih metodah časovno omejeni.

  • Konduktivna keratoplastika s cross-linkingom roženice je metoda, kjer s tanko radiofrekvenčno sondo na obrobnem delu roženice naredimo točkaste brazgotine in tako spremenimo ukrivljenost. Cross-linking dodamo zato, da se ta sprememba ohrani dlje časa. Kljub temu študije navajajo, da so rezultati nepredvidljivi in niso trajni.
  • Topografsko vodena laserska operacija s cross-linkingom roženice (Atenski protokol) in transepitelialna laserska fototerapevtska keratektomija s cross- linkingom roženice (Kretski protokol) sta kirurška pristopa , kjer za odstranitev epitela in delno preoblikovanje določenih delov roženice uporabimo excimer laser, nato pa roženico učvrstimo s cross- linkingom. Metodi sta se razvili iz želje, da bi tudi pacientom s keratokonusom, pri katerih je klasična operacija dioptrije z excimer laserjem kontraindicirana, omogočili vsaj minimalno izboljšanje vidne ostrine. Moramo se zavedati, da z laserjem delujemo že na tako oslabljeno roženico in si lahko varno privoščimo le zelo omejeno ablacijo roženice. Zato dioptrije ne moremo popolnoma odstraniti oziroma narediti roženico normalne, pravilne oblike. Za boljšo vidno ostrino so tudi po taki operaciji potrebna očala oz. kontaktne leče. Hkrati pa obstaja tveganje poslabšanja osnovne bolezni.
  • Vstavitev tankih obročkov v roženično tkivo z ali brez cross-linkinga roženice.  V roženico se v določeno področje vstavijo tanki obročki določene velikosti in debeline. Tako se spremeni oblika roženice in dioptrija. Cross-linking se lahko doda za učvrstitev oslabljene roženice. Ker pa je taka roženica še vedno nepravilne oblike, je za ostrejši vid običajno, kljub posegu potrebna uporaba očal ali kontaktnih leč. Rezultati so tudi pri tem kirurške pristopu pogosto nepredvidljivi.