Motnjave, odstop steklovine

Steklovina je želatinozna, prozorna snov, ki izpolnjuje notranjost očesnega zrkla in se pripenja na mrežnico. Sestavljajo jo velike količine vode, hialuronska kislina in proteinske molekule kolagena. Struktura steklovine se z leti spreminja.

S staranjem se kolagenske molekule združujejo v skupke, ki jih lahko opažamo kot sence različnih oblik (pike, krogci, nitke, mušice, mreža, pajčevina), ki jih mečejo na mrežnico. Te motnjave se v vidnem polju premikajo in so najbolj opazne na svetli podlagi (list papirja, ekran, sneg, nebo).

S staranjem steklovina postaja tudi gostejša, saj se zmanjšuje vsebnosti vode v njej. Ob zgoščanju steklovine in zlepljanju kolagenskih molekul se lahko steklovina skrči in posede, mestoma se prekine stik med steklovino in mrežnico. Govorimo o odstopu steklovine (od mrežnice).

Odstop steklovine je del običajnega procesa staranja očesa, ki se največkrat pojavi po 50. letu starosti, ne povzroča izgube vida in v večini primerov ne zahteva zdravljenja, saj so težave pri večini ljudi le prehodne narave. Motnjave lahko s časoma spremenijo obliko, lahko jih nastane več ali so manj opazne.

Odstop steklovine se običajno pojavi na obeh očeh. Največkrat najprej na enem očesu, sčasoma pa je zelo verjetno, da se bo odstop steklovine pojavil tudi na drugem očesu.

Odstop steklovine večinoma ne ogroža vida in ni boleč.

Včasih so sile ob krčenju steklovine, na mestih kjer se steklovina pripenja na mrežnico, močnejše, kar lahko povzroči spremembe na mrežnici (krvavitev, raztrganine, odstop mrežnice).

• starost (pogosteje po 50. letu starosti),
• posegi ( npr. po operaciji sive mrene, posegu z Nd-YAG laserjem),
• vnetja,
• kratkovidnost,
• poškodbe oči

• Bliskanje (v obliki strele, pojava močne svetlobe z določenega dela očesa) ljudje pogosteje opažajo proti večeru ali ob fizičnem
  naporu. Trajajo le nekaj sekund/minut in minejo, ko se stik med steklovino in mrežnico na mestu odstopa dokončno prekine.
• Plavajoče motnjave v vidnem polju v obliki mušic, črtic, pajčevine, mreže in podobno. Sčasoma lahko te motnjave spreminjajo obliko, postanejo manj opazne ali jih nastane več.
• Poslabšanje vida (redko). Če so sile vleka močnejše, lahko povzročijo krvavitve, raztrganino ali odstop mrežnice, kar pa lahko ogrozi vid.

Posebno obliko motnjav predstavlja asteroidna hialoza. Tu se v steklovini kopičijo kalcij-lipidni kompleksi. Stanje je običajno asimptomatsko in se pojavi predvsem pri starejših pacientih. Tudi za asteroidno hialozo je značilno, da se motnjave v obliki drobnih pikic premikajo s premikanjem očesa, a se ne posedejo ob gravitaciji. Asteroidno hialozo največkrat odkrijemo naključno ob pregledu, na enem očesu, v obliki majhnih belkastih kristalov, ki spominjajo na »zvezdnato nebo«.

Pri pojavu novo nastalega bliskanja, nenadnem povečanju motnjav v vidnem polju, hitrem nenadnem poslabšanju vida ali ob pojavu temne sence »zavese«, ki se ne premika, je vedno nujen pregled pri oftalmologu. Zdravnik pri razširjeni zenici pregleda očesno ozadje s posebno lečo in potrdi ali gre res le za odstop steklovine ali pa so ob tem prisotne tudi morebitne spremembe na mrežnici, ki bi zahtevale dodatno obravnavo oz. zdravljenje.

• Ne zdravimo. Motnjave v steklovini so ponavadi majhne in v tistem delu vidnega polja, kjer niso tako opazne oz. moteče. Na to vrsto motnjav se ljudje običajno hitro navadimo in jih čez čas niti ne opazimo več.
• Laserska vitreoliza. Gre za neinvaziven poseg, kjer z laserskim žarkom pod mikroskopom, s kratkimi pulzi energije »razbijamo« zgostitve v steklovini, ki se kažejo v obliki  motnjav. Laserska vitreoliza je smiselna kadar gre za:
  – Kronične motnjave (>6 mesecev),
  – Weissov obroč (odstopla steklovina),
  – »ena« motnjava,
  – čista steklovina,
  – motnjava >2 mm stran od mrežnice,
  – motnjava >5 mm stran od očesne leče,
  – kadar imajo pacienti hude težave pri vožnji, branju, uporabi računalnika,
  ali so zaradi tega prisotne hude motnje koncentracije.
• Vitrektomija je invazivni kirurški poseg, pri katerem z drobnimi inštrumenti steklovino (in s tem tudi prisotne motnjave) iz notranjosti očesa odstranimo. Kirurgi se za ta poseg, zaradi motnjav v steklovini, odločajo le izjemoma. Možni so namreč tudi zapleti kot so raztrganine mrežnice, odstop mrežnice, proliferativna vitreoretinopatija, žilnične krvavitve, krčenje rumene pege, hitrejše napredovanje sive mrene…

Odstopa steklovine se običajno ne zdravi (v kolikor ob pregledu očesnega ozadja zdravnik ne ugotavlja sprememb na mrežnici). Priporoča se počitek 2-3 tedne, če ob pregledu pacient navaja bliskanje. Predvsem je potrebno izogibanje težjim fizičnim naporom, dvigovanju težjih fizičnih bremen, napenjanju, sklanjanju in hitrim premikom glave. Zdravila v obliki tablet ali kapljic nimajo učinka na motnjave in odstop steklovine. Pacienta dodatno opozorimo na tako imenovane »alarmantne znake« v primeru katerih je potreben čimprejšnji ponovni pregled (nenadno poslabšanje vida, nenaden pojav večjega števila motnjav, temno senco oz. zavese pred očmi, povečane frekvence bliskanje).

V kolikor ob pregledu ugotavljamo raztrganine mrežnice, je potrebno lasersko zdravljenje sprememb, da preprečimo odstop mrežnice oz. v primeru, da je prisoten odstop mrežnice, je potrebno kirurško zdravljenje.