Diabetične spremembe, retinopatija
Diabetes ali sladkorna bolezen lahko prizadane vse segmente očesa, za vid najbolj ogrožujoč pa je nastanek diabetične retinopatije, torej poškodba mrežnice in mrežničnih žil. Škodljive posledice produktov, ki nastanejo zaradi povečane koncentracije glukoze v krvi, poškodujejo drobne žilice v očesu. Te se zapirajo, nastajajo nove, ki nato puščajo in krvavijo.
Pacienti po navadi vedo za svojo osnovno bolezen. Najpomembnejša je disciplinirana skrb za dieto in vsakodnevno gibanje, izogibamo se stresom, če je to dandanes le mogoče. Sladkor se dodatno znižuje tudi z internističnim zdravljenjem, t.j. tabletami in inzulinom. Ko se začnejo zapleti na različnih organih (srce, ledvica, periferno živčevje, oči…), je kakršnokoli zdravljenje le gašenje požara.
Pacienti z novoodkrito sladkorno boleznijo morajo opraviti pregled pri okulistu, ki ga nato ponavljajo na cca. 2 leti. Če se odkrije napredovala bolezen, se zaplete preprečuje z lasersko terapijo mrežnice, v zadnjem času pa se za zapiranje žilic, ki puščajo v rumeni pegi, uporabljajo tudi biološka zdravila, ki se jih vbrizga v oko.
Degeneracija makule oz. rumene pege
Degeneracija rumene pege (makule) je bolezen sodobnega sveta, ki prizadane zlasti starejše ljudi po 70 letu.
Prizadeta je mrežnica v samem centru, zato pacienti opisujejo težave z branjem, prepoznavanjem obraza, branjem podnapisov, vidno polje ob straneh pa ostane neprizadeto.
V grobem ločimo suho in vlažno obliko bolezni. Suha oblika poteka brez otekline v rumeni pegi, napredovanje bolezni je počasnejše, v poštev pridejo vitaminski dodatki, ki vsebujejo formulo različnih spojin in zmanjšujejo možnost slabšanja stanja.
Pri vlažni obliki pride do puščanja žilic v makuli (rumeni pegi), zato se v njej nabere čista tekočina ali kri. Nastajanje novih žilic, ki so še bolj nagnjene k puščanju, se v zadnjih letih preprečuje z biološkimi zdravili, ki se jih vbrizguje v oko. Vid se lahko po takem zdravljenju celo popravi.
Pomembno je vedeti, da sama bolezen ne vodi v popolno slepoto, periferni del vidnega polja vedno ostane neprizadet, zato lahko pacienti še vedno hodijo brez spremstva, opravljajo večino gospodinjskih opravil in skrbijo zase. Za funkcije, ki zahtevajo centralni vid, npr. branje, pridejo lahko v poštev posebni pripomočki za slabovidne.