Slabovidnost pri otrocih

Slabovidnost ali ambliopija je stanje očesa, ko je prisotno enostransko, redkeje obojestransko zmanjšanje (najboljše korigirane) vidne ostrine, pri čemer pa ni prisotno obolenje očesa ali vidne poti.

To pomeni, da kljub kateremukoli korektivnem pripomočku (npr. očala, kontaktne leče, refraktivna operacija …) in normalnemu očesu, vid/vidna ostrina ne bo 100% in bo vedno, ne glede na očesni pripomoček prisoten meglen vid.

Slabovidnost je običajno posledica motnje v razvoju vida v otroštvu. Zaradi slabših pogojev vida (siva mrena, škiljenje, nistagmus refraktivna napaka…) se namreč center za vid z določenega očesa v možganih ne razvije popolnoma.

Otrok ali starši motnje vida običajno sami ne opazijo (razen če je povezana s škiljenjem). Tako najpogosteje slabovidnost odkrijemo slučajno pri sistematskih pregledih pri zdravniku pediatru.

Na slabovidnost je potrebno pomisliti pri vsakem otroku:

– ki škili in raje gleda zgolj z enim očesom,

– pri visoki daljnovidnosti,

– pri velikih razlikah v dioptriji,

– ko je astigmatizem večji kot 1,25 dioptrije,

– v družinah, kjer se pojavlja slabovidnost, škiljenje ali kaka druga očesna anomalija.

Svetuje se, da starši že v prvem letu otrokove starosti poskusijo pokriti sprva eno, nato še drugo oko in pri tem opazujejo, kako se otrok vede. Če je vidna ostrina na obeh očesih podobna, se bo branil pokrivanja obeh očes ali pa se pokrivanju oči sploh ne bo upiral. Če pa gre za očitno razliko v vidni ostrini med obema očesoma, se bo otrok branil pokrivanja vedno le enega očesa. V tem primeru se svetuje, da se izbranega pediatra opozori na to. Po njegovi presoji pa se nato otroka napoti na pregled specialistu oftalmologu. Če v tem obdobju ni odkritih nobenih posebnosti, je zelo pomemben sistematični pregled v starosti treh let, ko se v pediatrični ambulanti preveri vidna ostrina.

Očala ali kontaktne leče. Kadar je vzrok slabovidnosti refraktivna napaka, se predpiše ustrezen očesni pripomoček. Najpogosteje so to očala, lahko pa tudi kontaktne leče. Pomembno je, da otrok očala ali kontaktne leče nosi redno. Tako namreč vzpostavimo osnovne pogoje za uspešen razvoj vida in vidne skorje.

Okluzija ali pokrivanje boljšega očesa je poleg optičnega pripomočka ena najbolj uspešnih metod zdravljenja slabovidnosti. Metoda se uspešno uporablja že več kot 250 let. Okluzija se lahko uporablja že pri otrocih, mlajših od enega leta. Pokrivanje očesa je bolj uspešno, če se terapija izvaja redno in se začne čim prej, najbolje do starosti 7-8 let. V tem času se namreč možgani najbolj intenzivno spreminjajo, rastejo, zorijo. Kasneje pa postane vidni sistem stabilnejši, nanj tako tudi z intenzivno terapijo (pokrivanjem) manj uspešno vplivamo.

Okluzija se izvaja na način, da s posebnimi okluderji (nalepke), pokrijemo boljše vidno oko, tako da je otroku onemogočeno kukanje preko robov nalepke. Otrok je tako prisiljen bolj intenzivno uporabljati t.i. leno- slabovidno oko. S tem se spodbuja razvoj področja možganske skorje, ki pripada določenemu očesu.

Ob pokrivanju otrok obvezno nosi tudi predpisana očala ali kontaktne leče.

Trajanje okluzije določi oftalmolog. Traja lahko nekaj ur dnevno ali pa celo ves čas, odvisno od tega, kako huda je slabovidnost in kako napreduje izboljševanje vidne ostrine na slabovidnem očesu.

Ko je boljše oko pokrito, otroka spodbujamo, da izvaja natančna dela, kot je barvanje pobarvank ali povezovanje točk med seboj. Tudi računalniške igrice imajo lahko pozitiven učinek. Na trgu so prisotni on-line programi za trening vida  (npr. Amblyoplay).

Trening vida v očesni ambulanti. Občasno je za boljši odgovor potreben intenzivnejši trening vida na aparatih v oftalmološki ambulanti.

Zdravljenje slabvidnosti je običajno dogotrajno. Potrebno je vztrajanje in redno spremljanje razvoja.