Diabetična retinopatija

Sladkorna bolezen imenujemo stanje, do katerega pride, zaradi povečane koncentracije glukoze v krvi, posledično nastajajo škodljivi produkti, ki nato poškodujejo drobne žilice v telesu, najbolj v očeh in ledvicah. Ko pride do poškodbe drobnih žilic v očesu, se le-te začnejo zapirati, nastajajo nove, ki puščajo in krvavijo, kar imenujemo diabetična retinopatija, ki je vid ogrožujoče stanje.

Diabetes ali sladkorna bolezen lahko prizadane vse segmente očesa, za vid najbolj ogrožujoča pa je poškodba mrežnice in mrežničnih žil.

Poškodovane drobne žilice mrežnice lahko sprva začnejo puščati tekočino ali kri, kar posledično lahko pripelje do brazgotinjenja. V začetnih stadiji, je lahko pacient brez vsakršnih težav, z napredovanjem diabetične retinopatije pa lahko pride do razraščanja novih krvnih žil v mrežnici, tako imenovanih »neovaskularizacij«.

Neovaskularizacije lahko opazujemo na šarenici in mrežnici in predstavljajo poizkus telesa, da bi se poškodovane žilice očesa obnovile. Problem novih žilic, ki nastanejo je, da hitreje zakrvavijo, povzročijo lahko brazgotinjenje mrežnice, kar kasneje vodi do krčenja le-te in vleka, kar posledično lahko povzroči tudi tako imenovani odstop mrežnice in popolno izgubo vida.

Ni pa odstop mrežnice edino vid ogrožujoče stanje, ki je povezano s povišanim krvnim sladkorjem. Kot je bilo omenjeno, se lahko nove žilice začnejo razraščati tudi na šarenici (obarvanem delu očesa), kar posledično lahko pripelje do povišanja očesnega tlaka, tako imenovanega glavkoma oz. zelene mrene. Prav tako, pa povišane vrednosti krvnega sladkorja predstavljajo povišano tveganje za hitrejši razvoj sive mrene, tako pri starejših kot mlajših pacientih s slabo urejeno sladkorno boleznijo.

• Dolgotrajna sladkorna bolezen,
• slaba urejenost krvnega sladkorja,
• povišan krvni tlak,
• ledvična bolezen-nefropatija,
• nosečnost,
• kajenje,
• debelost,
• hiperlipidemija,
• anemija,
• operacija katarakte.

Pacienti po navadi vedo za svojo osnovno bolezen. Najpomembnejša je disciplinirana skrb za dieto in vsakodnevno gibanje, izogibamo se stresom, če je to dandanes le mogoče. Pomembna je dobra urejenost krvnega sladkorja, prav tako pa tudi krvnega tlaka. Poleg sladkorne diete, se sladkor še dodatno znižuje tudi z internističnim zdravljenjem, t.j. tabletami in inzulinom. Ko se začnejo zapleti na različnih organih (srce, ledvica, periferno živčevje, oči…), je kakršnokoli zdravljenje le gašenje požara. Zelo pomembni pa so tudi redni letni kontrolni pregledi oči, ki bi jih bilo potrebno izvajati vsaj 1x letno.

Prvi pregled oči, s pregledom očesnega ozadja, se opravi ob postavljeni diagnozi novoodkrite sladkorne bolezni tipa 2 v roku 2 mesecev po postavljeni diagnozi. Vsakega otroka s sladkorno boleznijo tipa 1 prvič pregledamo v starosti 10 let ali 2-5 let po postavljeni diagnozi. Pregledamo tudi vsako bolnico s SB, ki načrtuje nosečnost, ter vsako nosečnico s SB, ki nima retinopatije.

Na podlagi očesnih znakov diabetično retinopatijo (DR) razdelimo na več stopenj: lahka, zmerna težka in zalo težka neproliferativna diabetična retinopatija ter zgodnja, z visokim tveganjem in napredovala proliferativna diabetična retinopatija. Nadaljni kontrolni pregledi in spremljanje, so potem odvisni od stopnje diabetične retinopatije, ki jo določimo.

V zgodnji fazi bolezni, so lahko pacienti popolnoma asimptomatski, vidna ostrina se ne poslabša, dokler ne pride do napredovanja bolezni.

Simptomi, ki jih pacienti z napredovalo obliko opisujejo so: nenadna sprememba kakovosti vidne ostrine, plavajoče motnjave v vidnem polju, dvojni vid, bolečine v očesu.

Pomembni so predvsem redni letni kontrolni pregledi, saj lahko bolezen sprva poteka brez simptomov, zaradi česar lahko bolezen spregledamo.

Glavne preiskave, ki se jih poslužujemo so optična koherentna tomografija, tako imenovani OCT, OCT angiografija ter fluoresceinska angiografija, s pomočjo katerih si prikažemo stanje mrežnice, kar nam pomaga pri nadaljnjih odločitvah glede možnega zdravljenja. Omenjene preiskave izvajamo s pomočjo posebnih kamer, s katerimi posnamemo slike, ki jih nato pregledamo in na ta način ugotovimo ali je že prišlo do poškodbe mrežnice in do razraščanja tako imenovanih novih žilic.

Če se odkrije napredovala bolezen, se zaplete preprečuje z lasersko terapijo mrežnice, v zadnjem času pa se za zapiranje žilic, ki puščajo v rumeni pegi, uporabljajo tudi biološka zdravila, ki se jih vbrizga v oko.

Lasersko terapijo izvajamo s posebno lasersko svetlobo, s katero vplivamo na mrežnico in mrežnično žilje. Kjer laserski žarek lokalno vpliva na mrežnico, nastane manjša opeklina – laserski pečat, ki se kasneje zabrazgotini in na ta način zavremo napredovanje bolezni.

Biološka zdravila tako imenovana anti-VEGF zdravila, so zdravila s pomočjo katerih zavremo puščanje žil ter tvorbo novih krvnih žilic. Zdravljenje z injekcijami zahteva več zaporednih aplikacij, sprva ponavadi vsak mesec, nato pa se pogostost le-teh prilagodi glede na stadij bolezni. Ne glede na zdravljenje, pri nekaterih pacientih bolezen vseeno napreduje in se vidna ostrina kljub zdravljenju poslabšuje, lahko pa z zdravljenjem ohranjamo vidno ostrino, v nekaterih primerih pa se vidna ostrina celo izboljša.